7 resnic

Prav z veseljem prebiram resnice drugih in tule dodajam moje. Pozvala pa me je Vladuška:

1. Nagnjena sem k lenobi. Za razliko od ljudi, ki si nikoli ne dajo miru in povsod vidijo delo, se moram jaz prav pripraviti do tega, da ga vidim. Jaz bi preprosto ves čas počela samo stvari, ki so mi všeč. Ker pa sem `odrasla in odgovorna` se z muko spravim k pospravljanju, pisanju priprav,..

2. Sem hitro zasvojljiva. Ko me nekaj zagrabi, se popolnoma vržem v zadevo, ne da bi si pustila poskusno dobo, da vidim, če mi to sploh ustreza. Pri ustvarjanju npr. to pomeni, da si hitro nabavim pripomočke, knjige,.. za kakšno tehniko…in čez nekaj časa ugotovim, da mi sploh ni tako ljuba. S substancami nimam takšnih težav.

3. Pred leti sem študirala astrologijo v prepričanju, da bi utegnila v prihodnje prebirati ljudem rojstne karte. Nekje na poti sem ugotovila, da je veliko preveč neznank, kot sem jih pripravljena spregledati in sem študij opustila. Še vedno verjamem v osnove, samo natančno seciranje, etiketiranje in precizno napovedovanje so mi tuji.

4. Obožujem Grande Fratello (italijanski Veliki brat). Letos je na sporedu 10. sezona in vmes sem jih nekaj izpustila, zadnja leta pa nobene. Ko sem pogledala nekaj slovenskih epizod pred leti, nisem mogla verjeti, da gre z oddajo z isto licenco. Pri Italijanih je na tako gledljivem nivoju, da vsa leta z užitkom spremljam tedenske oddaje in se čudim, česa vse je zmožna človeška nrav in ugotavljam in napovedujem, koliko časa bo potrebno, da padejo maske, da se razkrije kakšen taktizer, igralec,…In zraven ugotavljam, kako dobro televizija vleče niti in taktično režira (kljub `glasu ljudstva`).

5. Skrbi me za najine otroke. Če delaš v šolstvu si hočeš - nočeš malo deformiran. Ko vidiš množico mladostnikov skozi leta in kaj vse lahko zraste iz malih ljubkih dojenčkov, vrtičkarjev, prvošolčkov,… me včasih (mnogo prezgodaj) skrbi. Verjetno ni literature, ki je pred leti ne bi prebrala z namenom `Ne delati prevelikih napak`. Zdaj vem, da je večina nasvetov brez veze, da jima z možem lahko dava le to kar trenutno sva in namesto študiranja strategij in prijemov energijo porabiva za zgled (primer lenobe pod točko 1 :-). Poleg tega zdaj znam ločiti dober nasvet od slabega in dobre strokovnjake od kvazistrokovnjakov.

6. Sem bolj samotarska. Verjetno bi lahko minili meseci in jaz ne bi potrebovala nobenega obiska, kavice, telefonskega pogovora…Mogoče je to zato, ker cele dopoldneve v šoli govorim in se na nek način razdajam in preostanek časa potrebujem popoldan čas zase in svoje. Ali pa bi bilo čisto enako, če bi delala sama v pisarni? Ne vem.

7. Razmišljam, da bi vpisala kakšen študij. Kot ekonomistki na srednji šoli mi utegne v kratkem odklenkati, jaz pa ne bi delala v gospodarstvu....sploh nič v zvezi s stroko. Trenutno me mika Kemplerjev inštitut, grafično oblikovanje, predšolska vzgoja, razredni pouk,…in ker je si vse to toliko razlikuje, bom počakala, da se misli zbistrijo, preden (ponovno) vsekam mimo (glej točko 2 :-).

Mislim, da so bile vse ustvarjalke, ki jih jaz poznam že pozvane, zato nimam koga omeniti. Samo čakam, da bom prebrala...