torek, 19. maj 2009

21 voščilnic za dijake-je končanih!!!

Tako, pa so pripravljene za jutrišnjo podelitev spričeval! Zadnja serija je bil narejena z `botaničnimi` štampiljkami. Svetlejši odtis je narejen z Distress inkom, da je bolj `rahel`, temnejši pa z navadno blazinico. Metulj je embossiran z belim.
Tule so še vse na kupu. Nekatere bom zagotovo zelo razveselila, drugim ne bo pomenilo veliko. Tako pač je. Toda zaradi tistih, ki jim bo to ostalo v lepem spominu (in teh je velika večina), je vredno tega, da bodo nekatere pristale v smeteh. To je na sploh moj moto, ne pustim se, da me osamljeni primerki prepričajo, da pri mladini nič ne štima. Zame so zlati, čeprav včasih naporni...kdo od nas pa občasno ni?



6 komentarjev:

Tulpika pravi ...

Zelo zelo lepo - tako voscilnice kot tvoja gesta. Sama se ne spomnim, da bi od kake uciteljice kdaj dobila kako darilce, sploh pa ne tako prisrcno.
No, sem zdaj sla, da si izberem najlepso :)))) Vse so fantasticne, a tiste s krogi in vijugicami so zame najljubse! :)
LP, Tulpika

Damjana Ž. pravi ...

Zelo lepega projekta si se lotila. Čudovito izgledajo, gesta je pa sploh lepa!

hali pravi ...

Prelepe so vse in zelo lepo si napisala.

Vladuška pravi ...

Se popolnoma strinjam s teboj, da se splača zaradi tistih, ki znajo ceniti, pozabiti na tiste, ki tega niso zmožni. In res lepo, da si jim s to gesto pokazala, da tudi ti njih ceniš in podpiraš. In če se samo spomnim, kako sem jaz včasih znala biti naporna v teh letih ;-)
Kar pa se tiče samih čestitk, pa se mi najbolj dopade ta na rdeči podlagi, tako elegantno mi deluje. In te 'botanične' štampiljke so zelo dobro izpadle. Mi je všeč.

McCrafty pravi ...

Zelo lepe čestitke si naredila in mislim, da bo težko kakšna romala v koš:)

BojaMoja pravi ...

Uf, Tina :) si bila pa zelo pridna :)

Naša razredničarka v 3. in 4. letniku nam je vedno za posebne priložnosti (novo leto, njen rojstni dan, konec leta in še kdaj vmes) prinesla doma narejene sladkarije. Vedno "surove" ala rafaello kroglice, rumove kroglice, čokoladno salamo, ... ker ni imela pečice. To je vsakič poudarila in se vedno opravičila, da bi prinesla še kaj drugega, pa nima kje speči :))

Pred parimi leti sem jo srečala po dooooooolgem času in prvo vprašanje je bilo, če je že kupila pečico.

:)) kako si ne bi mogla zapomniti :))